»Ni se nam treba sprenevedati: novi Batman ni radikalen in ni revolucionaren, a to ni nujno slabo.«

»O Lindi Blair (ki v Izganjalcu hudiča igra obsedeno deklico, op. n.) sem na primer izvedel, da je bil zanjo najbolj žalosten spomin smrt njenega dedka. To sem torej skušal uporabiti in jo spomniti na dedka, preden smo začeli snemati prizor, v katerem je morala biti žalostna. Temu rečemo obujanje čustev s pomočjo čutnega spomina. Režiserjeva naloga je, da iz tebe izbrska spomine, ki te ujezijo, razveselijo ali razžalostijo, in ti jih nato predlaga. Nikoli igralcu ne naročim, kako konkretno mora odigrati določen prizor – konec koncev je njegov obraz tisti, ki bo na velikem zaslonu.«

»Nikogar nočem žaliti, ampak res sem bil šokiran nad tem, kako ponosni so bili, da imajo prvo latinskoameriško Sneguljčico – ampak še vedno pa pripovedujejo zgodbo o Sneguljčici in sedmih palčkih. Naredite korak nazaj in razmislite, kaj počnete. Po eni plati boste napredni, obenem pa še vedno vztrajate pri nazadnjaški ideji sedmih palčkov, ki živijo v jami. Kaj hudiča?«

»Tako zelo grozljiv, kot je bil na dan, ko je izšel.«

»Nič se mi ne zdi narobe z obiskovanjem preteklosti, če to počneš na nov, izviren način.«

»Razmišljal sem, kako bi se fizičnih lastnosti lotil radikalno drugače. Prostori, telesa, predmeti, zvoki.«

»Hudiča, to je grozljivo.«

»Ta film je bil zelo grdo zlorabljen.«

»Po eni plati ste napredni, ampak še vedno pa prirejate to klinčevo nazadnjaško zgodbo o sedmih palčkih, ki živijo v jami. Kaj hudiča delate?«